Spomnim se mojih zgodnjih najstniških dni. Tam nekje, ko se desetica približuje petnajstici, ko se končuje osnovna šola in začenja gimnazija, ko se poslavljajo potolčena kolena in prikazujejo pobarvani lasje.
Kot sem bila na prehodu jaz, je bila na prehodu tudi Slovenija. Odprti trgi, vedno več lepih stvar v trgovinah, svoboda misli. Biti potrošnik je bilo novo, vznemirljivo, dobro.
In v našem mestu je bila Vele. Veleblagovnica. Napredek. Velika oranžna stavba s pločevinasto streho, v kateri si lahko kupil vse od vijaka do korenčka, od brisače in darilnega papirja do pralnega stroja. Vele, kjer je v zgornjem nadstropju kraljeval oddelek z oblačili. Ženskimi, moškimi, otroškimi, finimi, športnimi. Kjer si lahko kupil predpasnike in kombineže in kostime in pustne kostume.
In v poznih osedemdestih in zgodnjih devetdesetih je tam vladala Mura. Na obešalnikih, na stojalih, na plakatih, na izveskih. V izložbah. Mura s svojimi drznimi grafičnimi podobami, z dodelami stajlingi. Z nepojemljivo kakovostjo. Sanjali smo Muro. Mama, da si bo lahko privoščila njen kostim. Ali pa čudovito izdelan zimski plašč. Volnen.
In ko je prišla pomlad, je mesto zacvetelo v pričakovanju velike Napredkove modne revije. Saj veste, take, ki jo izvedejo v športni dvorani, odpre jo direktor blagovnice s pozdravnim nagovorom, med izhodi manekenk pa Nataša Bolčina Žgavec – ali pa morda Tajda Lekše – opisuje opravo, ki jo nosi manekenka. Vstopnice so bile zelo zaželene in namenjene izbrancem. V našem malem mestu so bile iskane bolj, kot so danes karte za zadnji večer fashion weeka. Mura se je nosila vso modno revijo.
Taki so moji prvi spomini na Muro. Kasneje sem imela z njo še veliko dela. Povsem drugačnega. Bolj napornega, polnega težav in preprek, a tudi vznemirljivega. Mura se je izkazala s svojimi plusi in minusi.
Spomin na najlepše Murine dni pa lahko te dni obujamo tudi na Primorskem. Pomurski muzej v sodelovanju z Mestno galerijo Piran namreč do 1. septembra razstavlja projekt Mura odprto. Ustvarjalni svet soboške modne konfekcije. Razstava ne prikazuje le kolekcij in linij, ki jih je Mura šivala skozi leta, ogledamo si lahko tudi bogato grafično dediščino, ki odslikava razvoj blagovne znamke in soboških oblačil, ki jo je skozi leta zbirala ena prvih Murinih oblikovalk, Zdenka Ščančar. Mura je močno zaznamovala življenja Pomurcev, urbanizirala njihovo okolje in jih pripeljala v korak s časom, zato ji namenite nekaj trenutkov.
Če boste to poletje v Piranu, torej ne omahujte in si oglejte Mura odprto. Ne bo vam žal. Da še enkrat vidite tiste sodobne fonte, popolne logotipe, modele, ki s svojimi drznimi frizurami in svetovljanskimi oblekami obljubljajo boljšo prihodnost. Ki je danes – ni.
Več o razstavi na Projektu27 in tule, lahko pa uživate tudi v fotkah!
Foto: arhiv razstave
