Prispevki avtorja: Lenka

Nika Urbas

Fashionista.si je Niko Urbas povabila na intervju:

Nika Urbas: Vmes sem diplomirala in opravila magisterij iz modnega oblikovanja na londonski fakulteti Central Saint Martins. Od mojega odhoda je minilo pet let, v tem času pa sem se popolnoma posvetila iskanju novega znanja. Zato sem prekinila stike in zaživela na novo.

Fashionista.si: V zadnjih letih smo v modi lahko spremljali revival vseh modnih obdobij. Tudi sami iščete navdih za modno ustvarjanje v preteklem?

Nika Urbas: Seveda. Brez razumevanja preteklosti ne moremo zaznati duha prihodnosti. Moda resda vsako sezono prikaže novo vizijo, nove trende. Vendar se v tej stroki nenehno reciklira že odkrite oblikovalske rešitve. To ni fenomen moderne dobe, tudi iz zgodovinskih obdobij je razvidno, da so oblačila nastajala na podlagi že prej videnih detajlov ali krojev.

Velikokrat sem priča izraženi nejevolji nad tem, da se v modi ne zgodi nič novega. To ni res. Tako kot je vsak dan drugačen, je drugačnen tudi naš način, kako vidimo stvari. Modo spremlja tudi visoka tehnologija in ta se ves čas razvija. Težko bi rekli, da so bila petdeseta leta, ki kot inspiracija služijo številnim jesensko-zimskim kolekcijam, kdaj poprej predstavljena na isti način. Morda na podoben, ne pa isti. To je velika razlika.

Nika Urbas: Trenutno se z vso vnemo posvečam svoji mladi blagovni znamki. Maria Moderna, kot se imenuje, bo od sredine novembra naprodaj na spletni strani Asos. Prva, torej pomladno poletna kolekcija oblačil za leto 2011, bo tako na voljo že predsezonsko. Oblačila sodijo v višji cenovni razred, njihova značilnost pa bodo prešiti detajli, igranje s podobnimi barvnimi odtenki, nosljivost in glamuroznost. Iščem novo podobo ljubkosti. V prihodnosti načrtujemo tudi širitev na modne dodatke.

Vsekakor ima pri mojem ustvarjanju velik vpliv okolje, iz katerega izhajam. S tem mislim predvsem na obdobje slovenske moderne zgodobine, na sedemdeseta leta, na socializem. Vse to so inspiracije, ki jih vidim kot nekaj drugačnega in vrednega obdelave. Za celotno vizualno oz. grafično predstavitev  je zadolžena Jana Urbas, ki je tudi avtorica imidž fotografij.

Za nami je že snemanje kampanije, ki smo jo posneli z Jasmino Karijaševič, morda bolj poznano kot eno izmed kandidatk za Supermodel Slovenije. Jasmina pooseblja Mario Moderno, je zelo nenavadna, sveža. Fotografije bodo na ogled na spletni strani, ki je prav tako v nastajanju.

Kolekcija Maria Moderna pomlad poletje 2011. Model: Jasmina, agencija Model Group. Fotografija Jana Urbas. Maska Luka Simšič in Špela Veble.

Nika Urbas: Moda to vedno počne, veliko oblikovalcev se rada poigrava z že prepoznavnimi oblikami in na tak način ustvarja novo resnico, kot temu rada rečem. Ko sem še študirala, so nas profesorji pogosto svarili, naj ne jemljemo mode preveč resno med procesom ustvarjanja, saj je za resnost dovolj prostora takrat, ko se kolekcijo razvija in prodaja.

Če pogledamo širšo sliko in primerjamo, kako so se modega oblikovanja lotevali petdeset let nazaj in danes, je hitro jasno, da smo stopili ven iz nekdanje ukleščenosti. Včasih je moda s seboj morala nositi sporočilo, da je njen edini namen ta, da žensko naredi elegantno, lepo, ženstveno, da poudari njeno ljubkost in povzdigne njeno lepoto na način, ki bo sprejemljiv za družbo. Kljub temu, da v nekaterih državah, kot je denimo Slovenija, tovrstno razmišljanje žal še ni povsem zamrlo, je vseeno jasno, da moda zares obstaja takrat, ko se jo jemlje z določeno mero ironije.  Željo po tem, da bi bila čimbolj ženstvena, mora nadomestiti slap želje po tem, da se brez sramu izrazi osebnost. Vemo pa, da osebnost včasih pomeni tudi uporniškost, androgenost, nezaslišano drugačnost, glasnost. Bistvo mode ni zgolj olepšanje stvari, pač pa iskrena in še vedno estetska izpoved posameznika.

Kolekcija Maria Moderna pomlad poletje 2011. Model: Jasmina, agencija Model Group. Fotografija Jana Urbas. Maska Luka Simšič in Špela Veble.

Fashionista.si: V čem vidite prihodnost mode? So vse linije in kroji že narisani, vsi materiali že uporabljeni ali nas čaka še kaj presenetljivega?

Moda bo postala, tako mislim, bolj osebna. V zadnjih nekaj letih nas je popolnoma zaneslo. Vem, da je krasno, da se za zelo malo denarja lahko kupi celo vrečo novih oblačil, od katerih morda nekatera sploh niso tako slaba, še več; zelo so podobna izdelkom vrhunskih oblikovalskih hiš in dostojno izdelana. Kar me moti, je to, da se še vedno premalo govori o tem, kakšno škodo je proizvodnja teh poceni oblačilnih linij naredila svetovni tekstilni in modni industriji. Še vedno se premalo zavedamo, da ta oblačila izdelujejo izkoriščeni delavci, tudi otroci. Moda se bo morala znova vrniti k svojemu bistvu, to pa je ekskluzivnost. To se že nakazuje, saj se vse več velikih oblikovalcev odloča za bistveno manjše kolekcije z namenom, da bi se izpodrinila miselnost, da je potrebno na vsak način proizvesti čim več, da se bo še več prodalo. Lakomnost je velik strup za ustvarjalnost. Pritisk, ki ga čutijo modni oblikovalci, je neznosen. Alber Elbaz, kreativni vodja modne hiše Lanvin, je pred meseci dejal, da ima zaradi vseh promocij, intervjujev, sestankov z marketingom in podobno na voljo le sedem dni, da oblikuje kolekcijo za novo sezono. Sedem dni, si predstavljate! Tožil je o svoji utrujenosti in o tem, da ga je groza, ko se sreča s katerim od svojih oblikovalskih kolegov, ki izgleda prav tako utrujeno in brezvoljno. Je to še vedno zabavno? Mislim, da ne. Pritožujejo se tudi večje blagovnice, ki jim ni všeč to, da se zaradi agresivnega potrošništva kolekcije menjajo prehitro, s tem pa upada njihova vrednost.

Če me sprašujete po samih oblikah ali inspiracijah, pa slutim, da se bomo še vedno držali preverjene formule. Oblačila morajo zapeljevati, izgledati drago, nenavadno, a razumljivo obenem, zato je vpliv zgodovine tako pomemben. Ne vem, če smem, a drznem si reči, da do kakšnih sila nefunkcionalnih oblikovalskih rešitev ne bomo segli, vsaj ne do mere, da bi se po ulicah sprehajale ženske v narobe obrnjenih krinolinah, na primer. Prej obratno. Vse večji poudarek bo na funkcionalnosti. Kar bo naredilo modo drugačno, pa bo način, kako to funkcionalnost združiti z glamurjem, bolje rečeno, dosegljivim prestižem.

Fashionista.si: Kako bomo čez 30 ali 40 let gledali današnje modno obdobje? Če se spomnimo sedemdesetih let po hlačah na zvonec, osemdesetih po poudarjenih ramenih in ozkih hlačah, devetdesetih let pa po grunge sceni, kaj bo tisto, po čemer bo označeno minulo desetletje?

Nika Urbas: Minulo desetletje je pustilo lep pečat v modni industruji. Najprej je tu seveda veliki bum, ki ga je ustvarila ulična moda. To obdobje bomo prepoznali po razcvetu kavbojk, skinny jeans na primer, po fenomenu vintage, po Alexandru McQueenu in Johnu Gallianu, ki je ravno v tem času ustvaril novo podobo Diorja. Ne pozabimo na pevke, kot je na primer Jennifer Lopez, ki je vojaški stil uspešno mešala z diamantnim nakitom –  geto šik je gotovo ena izmed najbolj močnih referenc tega obdobja. Poleg tega še novi kič, ki ga je nosila denimo Gwen Stefani. Naj omenim še eno močno silhueto, to je bodycon.

Fashionista.si: Se zgolj oblačite, ali je v vaših outfitih kanček performansa?

Nika Urbas: Nikdar ne želim s svojimi oblačili nastopati, ne oblačim se tako, kot se, zato, da bi nase vlekla pozornost. To bi bilo absurdno. Moja osebnost je glasna, imam izčiščeno vizijo o življenju, svojem delu, sebi in nisem tiha miška. Zato seveda tudi moja garderoba ni nevpadljiva. Tako da, ja, se zgolj oblačim. Kako in s kakšnim zanosom, to pa je druga stvar.

Nika Urbas: Iskreno se sprašujem, kakšen smisel bi imelo to, da bi me ljudske množice razumele. Za tako vlogo imamo dovolj ustreznih kandidatk. Nezahtevne pevke v svojih ljubkih oprijetih rožnatih majčkah in mini krilcih, ki tolažijo ljudstvo s svojo podobo, ki naznanja, da je vse tako, kot je vedno bilo, lepotičke, ki se ponašajo z drago ročno torbico in se na raznih družabnih piknikih smehljajo v objektiv.

Jaz nisem ljudski tip človeka. Sem osebnost, ki stoji za svojimi načeli, ki se ne naslanjajo na splošno predstavo o tem, kaj je lepo, kaj se spodobi in česa se ne sme. Sem ustvarjalka, ki ne ustvarja maturantskih oblek, pač pa novo, svežo modo. Tisti, ki je do sebe zahteven do te mere, da goji ljubezen do vizualnega, umetnosti, mode, bo razumel. Kdor pa bi ob meni potreboval še naziv umetnica, da bi lažje pogoltnil mojo močno podobo, temu ni pomoči.

Fashionista.si: Mislite, da boste kdaj preobteženi s podobami in hkrati izpraznjeni ter se boste zato zatekli h klasični uniformi oblikovalcev, črnemu puliju, črnim ozkim hlačam in rdeči šminki?

Nika Urbas: Mislim, da se kaj takega lahko zgodi Lady GaGa, ki je odlično izveden produkt kreativnih ljudi, njen namen pa je, da vsakič preseneti. Jaz nisem takšna. Ko zjutraj izstopim iz hiše in grem na delo, se počutim tako, kot vsi ostali ljudje, ki imajo svoje dnevne opravke. Moje krilo, pričeska, čevlji ali make-up niso nekaj, kar ustvarim z namenom kogarkoli presenetiti. So tedni, ko preživim cel dan v studiu, popolnoma sama. Pa mislite, da izgledam kaj drugače, bolj umirjeno? Nikakor. Kar želim povedat, je to, da se ne morem izprazniti s podobami, ker te izhajajo pregloboko iz mene. Če bi nekega dne rekla, da lahko nosim le še minimalistična, nevpadljiva črna oblačila, bi verjetno pomenilo, da sem na pol mrtva.

Fashionista.si: Za konec še malo bolj tračarsko vprašanje: na oddajah Supermodela je bila opazna vaša lepa in čista govorica, ki jo je komentiralo mnogo ljudi. Je to poleg ljubezni do mode tudi ljubezen do lepega jezika?

Nika Urbas: Kaj ni žalostno, da se mora narod čuditi nekomu, ki pač govori pravilno slovenščino. V isti sapi pa se obsoja vse, ki med govorjenjem uporabljajo anglizme in govorijo bolj pogovorno različico tega prelepega jezika. Morda je kriva moja ljubezen do branja, morda moja disciplina, ne vem. Nemalokrat sem presenečena nad tem, ko kdo opozori na mojo pravilno izgovorjavo. Če bi ta jezik sprejeli in ga intenzivneje uporabljali, bi kmalu izgubil nehvaležno predstavo, da zveni izumetničeno. Poleg tega se mi zdi, da se je ravno zaradi nepriljubljenosti lastnega jezika pojavila težava pri besedah, ki so prišle z razcvetom mode. Kako naj namreč učinkovito prevedemo pojme kot so it-bag, must-have, hipsters, outfit, peg in podobno?

Premalo se imamo radi, sramujemo se svoje drugačnosti, in to je dokaz. Ne razvijamo tega, kar imamo. Čas je že za nekaj več ponosa, se mi zdi.