Prispevki avtorja: Lenka

Veleblagovnice 19. stoletje so bile predhodnice današnjih nakupovalnih prostorov. Imela so jih vsa evropska mesta, najbolj znane so The Bone Marche v Parizu, Harrods v Londonu,  Macys's v New Yorku in Wanamaker v Philadelphiji. Tudi v Ljubljani se je v tistem času odprla prva veleblagovnica, ki se  je imenovala Centromerkur. Veleblagovnice niso bile le prostor potrošnje, ampak tudi prostor preživljanja prostega časa, saj so se obiskovalci ob pohajkovanju in ogledovanju izložb, ki so postajale pravi spektakli in paša za oči, zabavali ter hkrati informirali o modi in trendih.

Foto: nekdanji Centromerkur

Urbančeva hiša je kot prva veleblagovnica v Ljubljani močno zaznamovala podobo naše prestolnice in ji s pridihom modernosti dodala novo dimenzijo in pojav urbane kulture. Ta nekdaj znamenita stavba leži na vogalu današnje Miklošičeve in Trubarjeve ulice, lokacija je torej kot nalašč za trgovino. Stavbo je po velikem ljubljanskem potresu zasnoval graški arhitekt Friderich Sigmund po zgledu neke trgovske hiše v Budimpešti.

Urbančeva hiša je  štirinadstropen objekt, kjer je glavni  vhod krit s  polkrožnim steklenim nadstreškom v obliki pahljačasto razprtih cvetnih listov iz stekla in kovanega železa. V pritličju in v prvem nadstropju je delovala trgovina, drugo in tretje nadstropje pa sta bila sprva namenjena stanovanjem, kasneje pa so jih prav tako preuredili v prodajni prostor. V notranjosti trgovske hiše je zanimivo okrašeno leseno stopnišče, ki ga podpirata dve vrsti stebrov. Med stebri stoji ženski kip, personifikacija posla. Ograja stopnišča je spodaj zaključena z dvema lesenima ženskima glavama.

Vse notranje okrasje, pohištvo, okrašeno z rastlinskimi motivi, motivi na jedkanih steklih izložbenih vitrin ter oblikovanje luči, odsevajo vplive belgijske in francoske različice "nove umetnosti". Značilnosti art nouveauja  so lahkotnost,  transparentnost in valovitost, ki se odraža v uporabi rastlinske ornamentike in pri oblikovanju notranje lesene opreme (vrata, vetrolov, zrcala, konzole pod galerijo), stopnišča in glavnega vhoda z nadstreškom. Del značilne ornamentike predstavlja tudi napis v secesijski tipografiji, ki je bila sestavni del takratnih javnih zgradb.

Foto: Kip Merkurja

Po prvi svetovni vojni je bila Urbančeva hiša nacionalizirana, z njo je začelo upravljati podjetje Merkur, po katerem je veleblagovnica dobila ime Centromerkur. Leta 1964 so preuredili celotno stavbo v trgovino in odstranili strehe dvorišča iz stekleno-železne konstrukcije. Odstranili so tudi triramno stopnišča in na njegovem mestu uredili dvoramno stopnišče z nasprotnima ramama in podestom ter vgradili tekoče stopnice. V trakt ob Miklošičevi cesti so umestili dve pisarni, manjše skladišče, nove vertikalne komunikacije, dvigalo, pomožno stopnišče in naredili nov vhod z Miklošičeve; odstranili pa so tudi manjše polžasto stopnišče ob Trubarjevi. Na glavnemu stopnišču so lesene nastopne ploskve prevlekli z umetno maso in zaključili s pločevinastim robom. Zamenjali so večino prvotne lesene opreme, izdelane iz prvovrstnega javorjevega lesa. Parket v pritličju, položen diagonalno, so zamenjali s kamnom. Prvotni lesen tlak v prvem treh nadstropjih so zamenjali s tlakom iz umetnih mas. Svetlobni jašek v južnem delu drugega in tretjega nadstropja so zaslonili, tako da ni več dovajal naravne svetlobe. V novorazširjen trgovski del so se umestile neonske luči. Leta 1984 je sledila obnova fasad, ki je sledila prvotnemu stanju.

Leta 1991 je vnuk prvotnega lastnika, Hubert Kosler, vložil zahtevek za denacionalizacijo. Njemu v prid so odločili v letu 2002, vendar je družba Centromerkur, ki se z razsodbo ni strinjala, sprožila ustavni spor. Stavba je bila vrnjena lastniku v naravi. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije so leta 2002 pripravili načrt za obnovo stavbe in razširitev ter modernizacijo veleblagovnice. Obnova stavbe naj bi čim bolj težila k svojemu prvotnemu izgledu. Vključevala naj bi obnovo fasade in njene dekoracije, odstranitev linoleja, ki pokriva tla v notranjosti zgradbe, veleblagovnica pa naj bi po novem načrtu obsegala kar pet nadstropij, namesto prvotnih dveh, s čudovitim razgledom na Prešernov trg.

Vendar so se leta 2006 po 60.letih odločili za zaprtje trgovine, saj naj nadaljnje poslovanje ob predvideni najemnini po končanem denacionalizacijskem postopku ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Od prvotnih sto, kolikor je bilo v Centromerkurju zaposlenih pred vračilom prvotnemu lastniku, je v začetku leta 2007 delo v Urbančevi hiši izgubilo še zadnjih 25 zaposlenih. Vrsto let je propadanje te znamenite stavbe sramotilo podobo ljubljanskega mestnega središča, kar se je končalo z obnovo stavbe, ki jo je sprožilo podjetje Magistrat International.

Galerija Emporium v prihodnjih dneh odpira svoja vrata in stavbi obljublja novo in vznemirljivo trgovsko ter urbano življenje.

Tekst: Maja J.

Zanimivo branje na to temo:

Darinka Kladnik: Preobrazbe Ljubljane: Kulturno-zgodovinski oris preobrazbe ljubljanskih stavb
Boris Vičič in drugi: Trgovina Urbanc, konservatorski načrt. Zavod za varstvo kulturne dediščine