Oznaka: alexander

Lanvin in H&M event v New Yorku

Prejšnji teden je Alber Elbaz svojo kolekcijo Lanvin za H&M predstavil še na zabavni high class modni reviji v New Yorku. Prireditve na Upper East Sidu so se udeležili Sofia Coppola, Andie Macdowell, Alexander Wang, Emma Roberts, Elettra Wiedemann in blogerji Susie Bubble, Phil Oh in Bryan Boy. Modna pista je bila po zgledu Yves Saint Laurenta okrašena s cvetovi hortenzij, po njej pa so se sprehodile Pixie Geldof, Dree Hemingway in Anna Dello Russo.

Anna Dello Russo   Lanvin za H&M event
 Foto: H&M    

Sofia Coppola je po reviji povedala, da občuduje Alberja Elbaza, ker za Lanvin ustvarja dekliško igrive in hkrati oblikovno močne kolekcije. Z novo kolekcijo Lanvin za H&M si bodo Elbazovo ustvarjalnost lahko privoščila tudi mlada dekleta.

Sofia Coppola, Anna Sui   LeeLee Sobieski
 Foto: H&M    

Na spletni strani www.lanvinforhm.com do 26. novembra poteka dobrodelna dražba lookov z Lanvin for H&M newjorške modne revije in Elbazovih izvirnih skic kolekcije. Celoten izkupiček dražbe bo namenjen UNICEF-u.

Alexander Wang, Alber Elbaz
Objavljeno v Trendi | Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , | Dodaj komentar

Intervju: Nika Urbas

Nika Urbas pozna modni svet, naj nastopa v vlogi žirantke Supermodela Slovenije, stilistke ali modne oblikovalke. Trenutno je Nika Urbas zaposlena z zadnjimi aktivnostmi v zvezi z lansiranjem lastne kolekcije oblačil, Maria Moderna, ki na trg prihaja že novembra letos.

Nika Urbas
Nika Urbas


Fashionista.si je Niko Urbas povabila na intervju:

Fashionista.si: Spomnimo se Vas kot kontroverzne stilistke, ki je odšla po znanje v tujino, zdaj pa ste v Sloveniji opazni kot članica žirije v Slovenskem Supermodelu. Kaj se je zgodilo vmes?

Nika Urbas: Vmes sem diplomirala in opravila magisterij iz modnega oblikovanja na londonski fakulteti Central Saint Martins. Od mojega odhoda je minilo pet let, v tem času pa sem se popolnoma posvetila iskanju novega znanja. Zato sem prekinila stike in zaživela na novo.

Fashionista.si: V zadnjih letih smo v modi lahko spremljali revival vseh modnih obdobij. Tudi sami iščete navdih za modno ustvarjanje v preteklem?

Nika Urbas: Seveda. Brez razumevanja preteklosti ne moremo zaznati duha prihodnosti. Moda resda vsako sezono prikaže novo vizijo, nove trende. Vendar se v tej stroki nenehno reciklira že odkrite oblikovalske rešitve. To ni fenomen moderne dobe, tudi iz zgodovinskih obdobij je razvidno, da so oblačila nastajala na podlagi že prej videnih detajlov ali krojev.

Velikokrat sem priča izraženi nejevolji nad tem, da se v modi ne zgodi nič novega. To ni res. Tako kot je vsak dan drugačen, je drugačnen tudi naš način, kako vidimo stvari. Modo spremlja tudi visoka tehnologija in ta se ves čas razvija. Težko bi rekli, da so bila petdeseta leta, ki kot inspiracija služijo številnim jesensko-zimskim kolekcijam, kdaj poprej predstavljena na isti način. Morda na podoben, ne pa isti. To je velika razlika.

Fashionista.si: Kateri je Vaš naslednji veliki projekt in kako se ga nameravate lotiti?

Nika Urbas: Trenutno se z vso vnemo posvečam svoji mladi blagovni znamki. Maria Moderna, kot se imenuje, bo od sredine novembra naprodaj na spletni strani Asos. Prva, torej pomladno poletna kolekcija oblačil za leto 2011, bo tako na voljo že predsezonsko. Oblačila sodijo v višji cenovni razred, njihova značilnost pa bodo prešiti detajli, igranje s podobnimi barvnimi odtenki, nosljivost in glamuroznost. Iščem novo podobo ljubkosti. V prihodnosti načrtujemo tudi širitev na modne dodatke.

Vsekakor ima pri mojem ustvarjanju velik vpliv okolje, iz katerega izhajam. S tem mislim predvsem na obdobje slovenske moderne zgodobine, na sedemdeseta leta, na socializem. Vse to so inspiracije, ki jih vidim kot nekaj drugačnega in vrednega obdelave. Za celotno vizualno oz. grafično predstavitev  je zadolžena Jana Urbas, ki je tudi avtorica imidž fotografij.

Za nami je že snemanje kampanije, ki smo jo posneli z Jasmino Karijaševič, morda bolj poznano kot eno izmed kandidatk za Supermodel Slovenije. Jasmina pooseblja Mario Moderno, je zelo nenavadna, sveža. Fotografije bodo na ogled na spletni strani, ki je prav tako v nastajanju.

 Maria Moderna Nika Urbas
Kolekcija Maria Moderna pomlad poletje 2011. Model: Jasmina, agencija Model Group.
Fotografija Jana Urbas. Maska Luka Simšič in Špela Veble.

Fashionista.si: Ali je danes v modi kaj postmodernega? Jemlje trenutna moda sebe in svoje inspiracije zelo resno ali se kdaj tudi norčavo poigra in z novega vidika predela že poznane oblike?

Nika Urbas: Moda to vedno počne, veliko oblikovalcev se rada poigrava z že prepoznavnimi oblikami in na tak način ustvarja novo resnico, kot temu rada rečem. Ko sem še študirala, so nas profesorji pogosto svarili, naj ne jemljemo mode preveč resno med procesom ustvarjanja, saj je za resnost dovolj prostora takrat, ko se kolekcijo razvija in prodaja.

Če pogledamo širšo sliko in primerjamo, kako so se modega oblikovanja lotevali petdeset let nazaj in danes, je hitro jasno, da smo stopili ven iz nekdanje ukleščenosti. Včasih je moda s seboj morala nositi sporočilo, da je njen edini namen ta, da žensko naredi elegantno, lepo, ženstveno, da poudari njeno ljubkost in povzdigne njeno lepoto na način, ki bo sprejemljiv za družbo. Kljub temu, da v nekaterih državah, kot je denimo Slovenija, tovrstno razmišljanje žal še ni povsem zamrlo, je vseeno jasno, da moda zares obstaja takrat, ko se jo jemlje z določeno mero ironije.  Željo po tem, da bi bila čimbolj ženstvena, mora nadomestiti slap želje po tem, da se brez sramu izrazi osebnost. Vemo pa, da osebnost včasih pomeni tudi uporniškost, androgenost, nezaslišano drugačnost, glasnost. Bistvo mode ni zgolj olepšanje stvari, pač pa iskrena in še vedno estetska izpoved posameznika.

Maria Moderna Nika Urbas
Kolekcija Maria Moderna pomlad poletje 2011. Model: Jasmina, agencija Model Group.
Fotografija Jana Urbas. Maska Luka Simšič in Špela Veble.


Fashionista.si: V čem vidite prihodnost mode? So vse linije in kroji že narisani, vsi materiali že uporabljeni ali nas čaka še kaj presenetljivega?

Moda bo postala, tako mislim, bolj osebna. V zadnjih nekaj letih nas je popolnoma zaneslo. Vem, da je krasno, da se za zelo malo denarja lahko kupi celo vrečo novih oblačil, od katerih morda nekatera sploh niso tako slaba, še več; zelo so podobna izdelkom vrhunskih oblikovalskih hiš in dostojno izdelana. Kar me moti, je to, da se še vedno premalo govori o tem, kakšno škodo je proizvodnja teh poceni oblačilnih linij naredila svetovni tekstilni in modni industriji. Še vedno se premalo zavedamo, da ta oblačila izdelujejo izkoriščeni delavci, tudi otroci. Moda se bo morala znova vrniti k svojemu bistvu, to pa je ekskluzivnost. To se že nakazuje, saj se vse več velikih oblikovalcev odloča za bistveno manjše kolekcije z namenom, da bi se izpodrinila miselnost, da je potrebno na vsak način proizvesti čim več, da se bo še več prodalo. Lakomnost je velik strup za ustvarjalnost. Pritisk, ki ga čutijo modni oblikovalci, je neznosen. Alber Elbaz, kreativni vodja modne hiše Lanvin, je pred meseci dejal, da ima zaradi vseh promocij, intervjujev, sestankov z marketingom in podobno na voljo le sedem dni, da oblikuje kolekcijo za novo sezono. Sedem dni, si predstavljate! Tožil je o svoji utrujenosti in o tem, da ga je groza, ko se sreča s katerim od svojih oblikovalskih kolegov, ki izgleda prav tako utrujeno in brezvoljno. Je to še vedno zabavno? Mislim, da ne. Pritožujejo se tudi večje blagovnice, ki jim ni všeč to, da se zaradi agresivnega potrošništva kolekcije menjajo prehitro, s tem pa upada njihova vrednost.

Če me sprašujete po samih oblikah ali inspiracijah, pa slutim, da se bomo še vedno držali preverjene formule. Oblačila morajo zapeljevati, izgledati drago, nenavadno, a razumljivo obenem, zato je vpliv zgodovine tako pomemben. Ne vem, če smem, a drznem si reči, da do kakšnih sila nefunkcionalnih oblikovalskih rešitev ne bomo segli, vsaj ne do mere, da bi se po ulicah sprehajale ženske v narobe obrnjenih krinolinah, na primer. Prej obratno. Vse večji poudarek bo na funkcionalnosti. Kar bo naredilo modo drugačno, pa bo način, kako to funkcionalnost združiti z glamurjem, bolje rečeno, dosegljivim prestižem.

Fashionista.si: Kako bomo čez 30 ali 40 let gledali današnje modno obdobje? Če se spomnimo sedemdesetih let po hlačah na zvonec, osemdesetih po poudarjenih ramenih in ozkih hlačah, devetdesetih let pa po grunge sceni, kaj bo tisto, po čemer bo označeno minulo desetletje?

Nika Urbas: Minulo desetletje je pustilo lep pečat v modni industruji. Najprej je tu seveda veliki bum, ki ga je ustvarila ulična moda. To obdobje bomo prepoznali po razcvetu kavbojk, skinny jeans na primer, po fenomenu vintage, po Alexandru McQueenu in Johnu Gallianu, ki je ravno v tem času ustvaril novo podobo Diorja. Ne pozabimo na pevke, kot je na primer Jennifer Lopez, ki je vojaški stil uspešno mešala z diamantnim nakitom –  geto šik je gotovo ena izmed najbolj močnih referenc tega obdobja. Poleg tega še novi kič, ki ga je nosila denimo Gwen Stefani. Naj omenim še eno močno silhueto, to je bodycon.

Fashionista.si: Se zgolj oblačite, ali je v vaših outfitih kanček performansa?

Nika Urbas: Nikdar ne želim s svojimi oblačili nastopati, ne oblačim se tako, kot se, zato, da bi nase vlekla pozornost. To bi bilo absurdno. Moja osebnost je glasna, imam izčiščeno vizijo o življenju, svojem delu, sebi in nisem tiha miška. Zato seveda tudi moja garderoba ni nevpadljiva. Tako da, ja, se zgolj oblačim. Kako in s kakšnim zanosom, to pa je druga stvar.

Fashionista.si: Če bi se namesto za modno kreatorko označevala za sodobno umetnico, ki se izraža skozi podobo tvojega telesa, bi to ljudske množice lažje razumele?

Nika Urbas: Iskreno se sprašujem, kakšen smisel bi imelo to, da bi me ljudske množice razumele. Za tako vlogo imamo dovolj ustreznih kandidatk. Nezahtevne pevke v svojih ljubkih oprijetih rožnatih majčkah in mini krilcih, ki tolažijo ljudstvo s svojo podobo, ki naznanja, da je vse tako, kot je vedno bilo, lepotičke, ki se ponašajo z drago ročno torbico in se na raznih družabnih piknikih smehljajo v objektiv.

Jaz nisem ljudski tip človeka. Sem osebnost, ki stoji za svojimi načeli, ki se ne naslanjajo na splošno predstavo o tem, kaj je lepo, kaj se spodobi in česa se ne sme. Sem ustvarjalka, ki ne ustvarja maturantskih oblek, pač pa novo, svežo modo. Tisti, ki je do sebe zahteven do te mere, da goji ljubezen do vizualnega, umetnosti, mode, bo razumel. Kdor pa bi ob meni potreboval še naziv umetnica, da bi lažje pogoltnil mojo močno podobo, temu ni pomoči.

Fashionista.si: Mislite, da boste kdaj preobteženi s podobami in hkrati izpraznjeni ter se boste zato zatekli h klasični uniformi oblikovalcev, črnemu puliju, črnim ozkim hlačam in rdeči šminki?

Nika Urbas: Mislim, da se kaj takega lahko zgodi Lady GaGa, ki je odlično izveden produkt kreativnih ljudi, njen namen pa je, da vsakič preseneti. Jaz nisem takšna. Ko zjutraj izstopim iz hiše in grem na delo, se počutim tako, kot vsi ostali ljudje, ki imajo svoje dnevne opravke. Moje krilo, pričeska, čevlji ali make-up niso nekaj, kar ustvarim z namenom kogarkoli presenetiti. So tedni, ko preživim cel dan v studiu, popolnoma sama. Pa mislite, da izgledam kaj drugače, bolj umirjeno? Nikakor. Kar želim povedat, je to, da se ne morem izprazniti s podobami, ker te izhajajo pregloboko iz mene. Če bi nekega dne rekla, da lahko nosim le še minimalistična, nevpadljiva črna oblačila, bi verjetno pomenilo, da sem na pol mrtva.

Fashionista.si: Za konec še malo bolj tračarsko vprašanje: na oddajah Supermodela je bila opazna vaša lepa in čista govorica, ki jo je komentiralo mnogo ljudi. Je to poleg ljubezni do mode tudi ljubezen do lepega jezika?

Nika Urbas: Kaj ni žalostno, da se mora narod čuditi nekomu, ki pač govori pravilno slovenščino. V isti sapi pa se obsoja vse, ki med govorjenjem uporabljajo anglizme in govorijo bolj pogovorno različico tega prelepega jezika. Morda je kriva moja ljubezen do branja, morda moja disciplina, ne vem. Nemalokrat sem presenečena nad tem, ko kdo opozori na mojo pravilno izgovorjavo. Če bi ta jezik sprejeli in ga intenzivneje uporabljali, bi kmalu izgubil nehvaležno predstavo, da zveni izumetničeno. Poleg tega se mi zdi, da se je ravno zaradi nepriljubljenosti lastnega jezika pojavila težava pri besedah, ki so prišle z razcvetom mode. Kako naj namreč učinkovito prevedemo pojme kot so it-bag, must-have, hipsters, outfit, peg in podobno?

Premalo se imamo radi, sramujemo se svoje drugačnosti, in to je dokaz. Ne razvijamo tega, kar imamo. Čas je že za nekaj več ponosa, se mi zdi.

Objavljeno v Lifestyle | Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , | 12 komentarjev

Centromerkur postal Galerija Emporium

Veleblagovnice 19. stoletje so bile predhodnice današnjih nakupovalnih prostorov. Imela so jih vsa evropska mesta, najbolj znane so The Bone Marche v Parizu, Harrods v Londonu,  Macys's v New Yorku in Wanamaker v Philadelphiji. Tudi v Ljubljani se je v tistem času odprla prva veleblagovnica, ki se  je imenovala Centromerkur. Veleblagovnice niso bile le prostor potrošnje, ampak tudi prostor preživljanja prostega časa, saj so se obiskovalci ob pohajkovanju in ogledovanju izložb, ki so postajale pravi spektakli in paša za oči, zabavali ter hkrati informirali o modi in trendih.

Centromerkur Galerija Emporium
Foto: nekdanji Centromerkur

Urbančeva hiša je kot prva veleblagovnica v Ljubljani močno zaznamovala podobo naše prestolnice in ji s pridihom modernosti dodala novo dimenzijo in pojav urbane kulture. Ta nekdaj znamenita stavba leži na vogalu današnje Miklošičeve in Trubarjeve ulice, lokacija je torej kot nalašč za trgovino. Stavbo je po velikem ljubljanskem potresu zasnoval graški arhitekt Friderich Sigmund po zgledu neke trgovske hiše v Budimpešti.

Urbančeva hiša je  štirinadstropen objekt, kjer je glavni  vhod krit s  polkrožnim steklenim nadstreškom v obliki pahljačasto razprtih cvetnih listov iz stekla in kovanega železa. V pritličju in v prvem nadstropju je delovala trgovina, drugo in tretje nadstropje pa sta bila sprva namenjena stanovanjem, kasneje pa so jih prav tako preuredili v prodajni prostor. V notranjosti trgovske hiše je zanimivo okrašeno leseno stopnišče, ki ga podpirata dve vrsti stebrov. Med stebri stoji ženski kip, personifikacija posla. Ograja stopnišča je spodaj zaključena z dvema lesenima ženskima glavama.

Vse notranje okrasje, pohištvo, okrašeno z rastlinskimi motivi, motivi na jedkanih steklih izložbenih vitrin ter oblikovanje luči, odsevajo vplive belgijske in francoske različice "nove umetnosti". Značilnosti art nouveauja  so lahkotnost,  transparentnost in valovitost, ki se odraža v uporabi rastlinske ornamentike in pri oblikovanju notranje lesene opreme (vrata, vetrolov, zrcala, konzole pod galerijo), stopnišča in glavnega vhoda z nadstreškom. Del značilne ornamentike predstavlja tudi napis v secesijski tipografiji, ki je bila sestavni del takratnih javnih zgradb.

Centromerkur Galerija Emporium
Foto: Kip Merkurja

Po prvi svetovni vojni je bila Urbančeva hiša nacionalizirana, z njo je začelo upravljati podjetje Merkur, po katerem je veleblagovnica dobila ime Centromerkur. Leta 1964 so preuredili celotno stavbo v trgovino in odstranili strehe dvorišča iz stekleno-železne konstrukcije. Odstranili so tudi triramno stopnišča in na njegovem mestu uredili dvoramno stopnišče z nasprotnima ramama in podestom ter vgradili tekoče stopnice. V trakt ob Miklošičevi cesti so umestili dve pisarni, manjše skladišče, nove vertikalne komunikacije, dvigalo, pomožno stopnišče in naredili nov vhod z Miklošičeve; odstranili pa so tudi manjše polžasto stopnišče ob Trubarjevi. Na glavnemu stopnišču so lesene nastopne ploskve prevlekli z umetno maso in zaključili s pločevinastim robom. Zamenjali so večino prvotne lesene opreme, izdelane iz prvovrstnega javorjevega lesa. Parket v pritličju, položen diagonalno, so zamenjali s kamnom. Prvotni lesen tlak v prvem treh nadstropjih so zamenjali s tlakom iz umetnih mas. Svetlobni jašek v južnem delu drugega in tretjega nadstropja so zaslonili, tako da ni več dovajal naravne svetlobe. V novorazširjen trgovski del so se umestile neonske luči. Leta 1984 je sledila obnova fasad, ki je sledila prvotnemu stanju.

Leta 1991 je vnuk prvotnega lastnika, Hubert Kosler, vložil zahtevek za denacionalizacijo. Njemu v prid so odločili v letu 2002, vendar je družba Centromerkur, ki se z razsodbo ni strinjala, sprožila ustavni spor. Stavba je bila vrnjena lastniku v naravi. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije so leta 2002 pripravili načrt za obnovo stavbe in razširitev ter modernizacijo veleblagovnice. Obnova stavbe naj bi čim bolj težila k svojemu prvotnemu izgledu. Vključevala naj bi obnovo fasade in njene dekoracije, odstranitev linoleja, ki pokriva tla v notranjosti zgradbe, veleblagovnica pa naj bi po novem načrtu obsegala kar pet nadstropij, namesto prvotnih dveh, s čudovitim razgledom na Prešernov trg.

Vendar so se leta 2006 po 60.letih odločili za zaprtje trgovine, saj naj nadaljnje poslovanje ob predvideni najemnini po končanem denacionalizacijskem postopku ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Od prvotnih sto, kolikor je bilo v Centromerkurju zaposlenih pred vračilom prvotnemu lastniku, je v začetku leta 2007 delo v Urbančevi hiši izgubilo še zadnjih 25 zaposlenih. Vrsto let je propadanje te znamenite stavbe sramotilo podobo ljubljanskega mestnega središča, kar se je končalo z obnovo stavbe, ki jo je sprožilo podjetje Magistrat International.

Galerija Emporium v prihodnjih dneh odpira svoja vrata in stavbi obljublja novo in vznemirljivo trgovsko ter urbano življenje.

Tekst: Maja J.

Zanimivo branje na to temo:

Darinka Kladnik: Preobrazbe Ljubljane: Kulturno-zgodovinski oris preobrazbe ljubljanskih stavb
Boris Vičič in drugi: Trgovina Urbanc, konservatorski načrt. Zavod za varstvo kulturne dediščine

Objavljeno v Lifestyle | Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , | 15 komentarjev

Alexander McQueen in teden mode

Prve vrstice tegale članka so bile mišljene čisto drugače.

Ampak na današnji dan članka o njujorškem tednu mode, ki se je ravno dobro pričel, pač ne morem napisati, ne da bi omenila smrti drznega oblikovalca Alexandra McQueena.

Vodilnega angleškega oblikovalca, rojenega Lee Alexander McQueen, so v starosti štiridesetih let le nekaj dni po smrti njegove mame našli mrtvega v  londonskem stanovanju. Domnevno je storil samomor.

Iz njegovega podjetja so sporočili, da v imenu družine potrjujejo tragično novico, da je umrl Lee McQueen, ustanovitelj in oblikovalec blagovne znamke Alexander McQueen.

"Trenutno njegove smrti še ne moremo komentirati. Globoko smo užaloščeni in žalujemo skupaj z njegovo družino, ki v teh težkih trenutkih prosi, da mediji spoštujejo njeno zasebnost."

Tandem Dolce in Gabbana je za spletni portal Sky Showbiz izjavil, da ju je nenadna smrt Alexandra McQueena, ki je bil znan po svojem ustvarjalnem in navdihnjenem duhu, globoko užalostila. "V svetu mode bo za njim ostala velika praznina."

Tragična smrt je Alexandra McQueena ujela le teden dni pred londonskim tednom mode in mesec dni pred predstavitvijo njegove nove kolekcije na pariškem tednu mode.
(Povzeto po www.sky.com)

Butiki Alexander McQueen po vsem svetu so zaprli svoja vrata, pred izložbe pa ljudje polagajo rože in sveče.

In če Alexandra McQueena ne bo več na nobenem tednu mode, se prejšnje tedne modni navdušenci po Ameriki trudili, da bi si lahko ogledali modne revije, tudi če tam nimajo kaj iskati. Kljub glamuroznemu prizvoku so tedni mode prvenstveno namenjeni medijem in trgovinam, ki si tako ogledajo kolekcije prihajajoče sezone, si ustvarijo mnenje o trendih, ki nas čakajo čez slabo leto, modne hiše pa z novinarskim delom dobijo ogromno publicitete.

Najbolj sta se potrudila najstnika iz Vermonta, ZDA, Becca Shumlin in Remy Renzullo, ki sta letos bojda vdrla v računalniški sistem PR podjetja, ki dodeljuje vabila na številne modne šove. Svoje ime sta tako menda dodala na seznam povabljencev na revije Alexander Wang, Preen in Cushnie et Ochs. Letos so njuno spletko opazili in jima zavrnili vstop, lani septembra pa jima je celo uspelo in tako sta sedela v prvi vrsti modne revije Dereka Lama. Becca, sicer hčerka kandidata za vermontskega guvernerja Petra Shumlina, in Remy sta rosno mlada, kljub temu pa ju je že opazil celo Sartorialist in septembra lani, ravno v času lanskega  njujorškega fashion weeka, dodal njuno fotko na svoj blog.

Priti na fashion week se je na vso moč trudilo tudi neko dekle iz Fort Lauderdala na Floridi, ki je PR podjetjem poslalo zahtevek za vstopnice na teden mode v imenu francoskega Vogua, zraven priložilo editoriale iz Harper's Bazaarja, hkrati pa pričakovalo, da ji bodo vstopnice poslali kar na njen domači naslov na Floridi. 

Če se zgornjim trem najstnikom letos ni uspelo pretihotapiti na teden mode v New Yorku, pa z vabili nima težav trinajstletna Tavi Gevinson. Njen blog, Style Rookie,  je postal svetovno znan potem, ko so o njem pisali v New York Timesu. Število obiskov je skočilo na petdeset tisoč, Tavi, ki je znana predvsem po zanimivih klobukih in za trinajstletnico nepričakovanih uvidih v modni svet, pa prineslo sodelovanje s Borders&Frontiers, Teen Vogue in Target.  

Objavljeno v Trendi | Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , | Dodaj komentar

Valerija Kelava za Topshop

Če sta Tari in Lola Lennox, hčeri Annie Lennox, sodelovali v Topshop reklamni kampanji za Freedom nakit, pa se je slovenska manekenka, Valerija Kelava, po tem ko je leta 2009 otvorila modno revijo Christopherja Kanea in hodila na revijah Prade, Gianfranco Ferreja, Alexandra McQueena in Miu Miu ter leta 2010 sodelovala na Pradini moški ter Chanelovi couture reviji, pojavila v Topshop oglasih za kolekcijo pomlad-poletje 2010.

Ker na Fashionista.si kljub popolnoma frivolnim temam spoštujemo akademsko kulturo, naj povemo, da bi njen obraz na Topshop fotkah skoraj spregledali, saj je bila mrzlica ob novih look-bookih prevelika.

Še dobro, da nas je nanjo opozorila K, kajti obžalovali bi, če bi Valerijina nevarna lepota neopažena zdrsnila mimo nas.

 
Valerija Kelava

Edgy doesn't even begin to describe her.

Objavljeno v Trendi | Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , | 1 komentar

Lady Gaga, Alexander McQueen in Jure Bradač

Moj glasbeni okus je pozitivno konzervativen. Konzervativen v smislu, da me sodobni elektronski ritmi preprosto ne prepričajo. Zadnji kakovostni pop je bil po mojem mnenju narejen pred kakšnimi dvajsetimi leti in all time favourite so še vedno Rollingi. Srce se mi stopi ob mojstrih starega jazza in verjetno bi uživala na istem koncertu kot moja mama. A recimo takole: De gustibus non est disputandum.

Lady Gaga torej ne spada med najljubše izvajalke. Ko v avtu zaslišim Poker Face, zamenjam postajo. Kar pa me prepriča na Lady Gaga, so njeni nezaslišani outfiti. Ti so še posebno privlačni, ker so nevšečni povprečnemu zdravemu razumu. Nihče pri polni pameti pač ne bi nosil Žabec couture.

Njen ekstremen okus za oblačila najbolj pride v ospredje v njenih product placement orientiranih videospotih, v katerih učinkovito kombinira modo poudarjenih ramen in bokov, ogromnih  anime oči in bodyjev, ki razkrijejo praktično vse. V zadnjem spotu, Bad Romance, lahkotno povede S/S10 Alexander McQueen kolekcijo, vključno z alien čevlji, z modne brvi neposredno v ledeno avanturo, kjer, sledi presenečenje, glavno moško vlogo igra s kovino prevlečeni Jure Bradač. V spotu je zapeljivi predstavnik ruske mafije, oborožene z Nemiroff vodko, ki zmaga na dražbi ugrabljene Gaga.

Lady Gaga, Alexander McQueen, Bad Romance

Provokativna promotorka same sebe se je v novem spotu obdala z avantgardnimi oblekami, ki jih je  Alexander McQueen predstavil na pariškem sejmu mode in mimogrede tudi premierno predvajal njen nov izdelek Bad Romance.

Največ pozornosti so zagotovo pritegnili gigantski armadillo čevlji, v katerih ne bi mogel hoditi noben navaden smrtnik niti niso namenjeni temu, čeprav prodajna ekipa Alexandra McQueena prejema (in se temu tudi na glas čudi) ogromno klicev, kje bi jih lahko največje navdušenke kupile. Po modnem medmrežju pa že krožijo govorice o dražbi najvišjih catwalk plazilskih salonarjev ever.

Objavljeno v Lifestyle | Oznake: , , , , , , , , , , , , , , , , , , | 2 komentarja