Meni pa se že vsaj dva tedna ob kateremkoli outfitu, ki si ga zamislim, prikazujejo samo še odprti čevlji, peeptoe, gladiatorke in podobno poletne zadeve. Zadnji trenutek pred odhodom iz hiše si premislim in kljub rahlo višjim temperaturam pristanem v dobrih starih škornjih, ki so me zvesto spremljali teh nekaj dolgih zimskih mesecev.
 |
Če sem poštena, priznam, da za tale prehodni čas pravzaprav nimam zamisli za reasonably uporabne čevlje.
Velik issue je moja služba, ki razen enkrat na sto let nikakor ne dopušča visokih pet. Za vsak dan torej 99,99 odstotkov hudih pomladnih čeveljčkov odpade. Grrr. Balerinke obožujem s stališča praktičnosti in udobnosti, ampak, guess what, res so že dolgočasne… Ker večino moje garderobe sestavljajo obleke, v poštev ne pridejo niti oxford čevlji, supergice in podoben stuff. (Bi pa to seveda šlo, če bi bile moje noge dolge do nebes.) Žal niso. 🙁 |
Čakam torej sezono za odprte čeveljčke. Prva lastovka, ki jih prinaša, se je namreč že pojavila. To je namreč kolegica, ki vedno prva obuje lahko obutev in danes je že prišla v sicer zaprtih čeveljčkih, ampak brez nogavic (!).
Torej upam, da bo mojih težav s čevlji kmalu konec. Še kakšnih štirinajst dni. Odštevam čas in vmes cedim sline ob prekrasnih pomladanskih čevljih z vrtoglavimi petami, ki jih ne morem pogosto obuti…
