Oznaka: starbuck

Če dandanašnji vse znamke, ki dajo kaj nase, ponujajo linije iz organskega bombaža ali pravične trgovine, pa se je Sheena Matheiken lotila drugačne in bolj osebno obarvane vaje iz trajnostne mode.

Eno leto, od maja 2009 do maja 2010, je vsak dan v letu nosila eno obleko in se tako poigrala s konceptom uniforme ter nepotrošniškega pristopa k oblačenju.

V indijskih šolah šolarji najdejo tisoč in eno pot, kako obiti dolgčas enakih oblačil. Fantje nosijo zavihane rokave in pisane ure, dekleta pa tisoče zapestnic, lasnic in obročev v laseh. Te izkušnje je Sheena vkomponirala v celoto, ki jo sestavlja na prvi pogled preprosta mala črna obleka in mnogo dodatkov. Ti plastijo, grejejo, barvajo, ustvarjajo pustno podobo ali zgolj krasijo črno stalnico njenih outfitov.

Design obleke, ki Sheeno popelje od pomladi in poletja preko newjorške zime do naslednje pomladi, je nastal na podlagi priljubljenega kosa iz njene omare, dokončno naravo pa ji je določila modna oblikovalka Eliza Starbuck. Naloga oblikovanja te obleke  ji je najprej vzela sapo, saj pravi, da je bila tako globoko vpeta v komercialen  način kreiranja, da si ni predstavljala, kako je možno eno obleko nositi vse leto.

Če smo natančni, ne gre le za eno obleko, ampak Sheena nosi sedem identičnih kosov, enega vsak dan v tednu. Osnovno priljubljeno oblačilo iz Sheenine omare sta s kreatorko predelali tako, da je  obleka nosljiva z obeh strani in se po zaslugi gumbov spredaj tudi razpre. Ima več vlog in je včasih obleka, včasih tunika, podloga ali brezrokavnik. Funkcionalna je tudi zaradi dveh globokih žepov, v katera Sheena, ki ne mara torbic, spravi vse svoje potrebščine. Material je vzdržljiv bombaž, ki se lepo nosi in pere ter je nadvse primeren za plastenje.

Individualni dnevni izgled obleki dajejo številni modni dodatki in druga oblačila, a niti to ni nakupljeno v blaznem drncu potrošništva ter ne šibi Sheenine omare, temveč je rabljeno, podarjeno, narejeno doma, kupljeno na e-Bayu ali v lokalnih dobrodelnih trgovinah. Po uporabi dodatke v veliki meri razprodajo na dobrodelnih dražbah.

Celoten izkupiček teh dražb, prispevkov posameznikov, ki spremljajo The Uniform Project, in dobiček iz nedavno začete prodaje uniformiranih malih črnih oblek, je namenjen skladu, ki skrbi za šolanje indijskih otrok iz slumov.

Indijska vlada za enoletno šolanje otroka porabi 360 dolarjev in točno tak znesek Fundacija Akanksha nameni za šolanje otroka iz slumov, ki v običajnih okoliščinah ne bi dobil možnosti sesti za šolske klopi. The Uniform Project je v letu zbiranja tako nabral 103.169 dolarjev, kar pomeni osnovno šolanje za 286 indijskih otrok.

Zamisel Sheene in njene ekipe sicer ni nova, saj je, kot piše The New York Times, v bitki proti konzumerizmu isto obleko eno leto nosil že koreograf Alex Martin, še pred njim pa leta 1991 v umetniški instalaciji umetnica Andrea Zittel.

Nadaljevanje poti ekipa Uniform Project vidi v oblikovanju obleke iz ekološko in etično pridelanega bombaža, ki bo na voljo tudi v drugih barvah in vzorcih. Kmalu bo na njihovi spletni strani objavljen tudi kroj za trajnostno malo črno obleko. Tako bo vsak izmed nas, ki ima kanček šiviljske spretnosti ali dobrega krojača, dobil možnost, da si izdela svojo črno oblekico.

Končna želja za res zelo mnogo všečen trajnostni The Uniform Project je, da ohrani prvotne predpostavke in plemenite vzgibe ter se ne spremeni v komercialen tolažilen projekt za vse, ki ob zelenem čaju, jogi in sprehajanju v nakupovalnih centrih radi še pomislijo na žalostne otroške oči.

Več fotografij Sheeninih outfitov lahko najdete tudi v galeriji!

Iskreno se zahvaljujemo Sheeni in ekipi The Uniform Project za informacije o projektu in dovoljenje za objavo fotografij  z njihove spletne strani!