Po tem, ko so nas na Cro-A-Porterju, hrvaškem tednu mode, zaradi serije zoprnih pripetljajev, ki jih bom morda nekoč razkrila – takoj, ko to dejstvo ne bo več tako boleče, zaman čakali stoli v prvi vrsti, je prišel na vrsto še slovenski teden mode, ki ga že drugo sezono zapored sponzorira Aquafresh.
Od treh večerov sem letos prvič skočila šele na zadnjega, ki je do pred nedavnim veljal za najbolj prestižnega in zapolnjenega z oblikovno dodelanimi kreacijami zvenečih imen, kar pa so organizatorji tedna modne tudi na pobudo bolj “komercialnih” oblikovalcev prejšnjo sezono spremenili in kreatorje bolj naključno pomešali med sabo.
Večerno revijo je po popoldanski predstavi študentov 4. in 5. letnika ter magisterija NTF s kolekcijo LETOUT otvorila Nataša Peršuh, ki je pokazala prepričljivo zgodbo sodobne demokratizirane mode, ki jo zaznamujeta možnost izbire in lastnega izraza – pri Nataši so bile to obleke preprostih linij, moška smoking jakna in predvsem bogate in enotno teksturirane črne pletenine, ki se jih verjetno ne bi branil nihče v dvorani.
Petja Zorec je na pisto poslala le moške modele, oblečene v vizualno močna in teoretično uniseks oblačila. Poleg tehnične dodelanosti njenih materialov so športni navdih dodali tudi plapolajoči trakov v laseh manekenov, ki pa so, sploh v tem velikonočnem času, morda asociirali še na kaj drugega, kot zgolj na športne oprave.
Akultura je zadnji večer zagotovo pripravila najbolj močno predstavo; še dobro, kajti za njo je stala tudi najbolj impresivna kolekcija, sestavljena skoraj popolnoma iz oversized, asimetrično in uniseks krojenih temnih jaken in plaščev s kapucami. Alenka Globočnik se je pri kreiranju močno oprla na subkulturo panka in uporniški stil – na trenutke morda preveč. Površniki so bili fantastični, a z dodatkom remiksane Anarchy in the UK in goro badgev na kapucah, ovratnikih, reverjih in škornjih se je vse skupaj zdelo kot sicer fantastična, a v določenih detajlih preveč iskreno doživeta pank zgodba. Izhod, v katerem je pank videz nadgradila z nepredvidljivo turkizno maksi obleko, se je meni osebno zdel najbolj prepričljiv.
Sofia Nogard, pod katero se že dve sezoni podpisujeta Mija Curk in Boštjan Mljač, je začela malce sramežljivo, potem pa razvila zgodbo barv in podob Krasa, v kateri so odlično zaživele kratke bomber jaknice in tudi drugi močni kosi.
Morda najbolj medel vtis sredinega večera je žal pustila zadnja Tanja Zorn, ki zagovarja čisto ženstvenost in čisto moškost v popolnoma nosljivi in korektni kolekciji, a žal brez prave energije in presežkov. Svetla točka pa je bil sicer nikakor izviren, a zabaven izbor čevljev.
Kot sem že zasledila v komentarjih, Akulturo na konec revije, pa bi bili na konju! Se vidimo oktobra, zgodba CAP-a pa drugič!
___
Foto: Primož Predalič, Elle.si
