Prispevki avtorja: Lenka

Primark je angleška veriga trgovin, ki prodaja predvsem tekstil. Prva trgovina je bila odprta  v Dublinu  z  imenom Penneys, kjer trenutno obstaja 34 trgovin s tem imenom. V Angliji obratujejo z imenom Primark in  imajo 125 trgovin. V letu 2006 so se začeli širiti v Madrid, trenutno pa lahko v Primarku nakupujejo tudi Nemci, Danci in Portugalci, saj se vsaka od teh držav lahko pohvali s svojim Primarkom.

Veliko ljudi se sprašuje, kako zmorejo prodajati artikle po tako nizkih cenah. Njihov odgovor je enostaven. Denarja ne vlagajo v oglaševanje, materiale pa kupujejo v ogromnih količinah v različnih barvah. Blago v trgovinah je minimalno zavarovano pred krajami, kar prav tako zmanjšuje stroške dela in potrebščin. Tudi v trgovinah zaposlujejo predvsem cenejšo delovno silo, pogosto ljudi, ki so v Veliko Britanijo prišli s trebuhom za kruhom. Primarku so dostikrat očitali, da podpira neetične delavne pogoje, saj je ena glavnih Primarkovih dobaviteljev bila neka indijska tovarna, kjer so izkoriščali tudi otroško delovno silo. Primark je takoj prekinil sodelovanje s temi dobavitelji in zagotavljal, da ni vedel, pod kakšnimi pogoji se njihova oblačila izdelujejo za masovni trg. 

Primark je pogosto na tapeti internetnih blogov, javnosti in modnih strokovnjakov tudi zato, ker pogosto precej iskrene navdihe za svoje izdelke črpa iz kreacij, vidnih na modnih pistah znanih oblikovalcev ali pa iz oblačil drugih high street znamk (copyright dogodivščine z Monsoonom, Espritom…). Kdo kopira koga je pogosto vprašanje v modnem svetu, prav tako tudi dilema, kolikokrat gre za kopijo in kdaj gre morda res le za oblikovalski navdih ob že videnem. (Roko na srce, pri Primarku se ta dilema pojavi le redko ;)).

Zdaj pa k osebni izkušnji:

Obiskali smo največji Primark v Londonu na Oxford Streetu, ki je raj za fashionistko s plitvim žepom.

Double decker nam je ustavil točno na postaji pred Primarkom. Že na na zunaj je  vidna velika stavba, notranjost pa šele razkrije njene prave razsežnosti. Ker smo na forumih prebrale, da se je v Primark  najbolje  odpraviti zgodaj zjutraj, smo naredile prav to. Bila je sobota in ura je bila komaj enajst.

Razgledale smo se po prvem delu trgovine. Sprehodile smo se mimo ogromnih nakupovalnih košar in se spraševale, zakaj taka velikost, saj enostavno nismo verjele, da je vse tako poceni.

In glej ga zlomka, pred nami se začne odpirati čisto nov svet, na levi strani kozmetika, na desni perilo. OMG, stopnice v drugo nadstropje! Vsa ta evforija med nakupovanjem! In vse je bilo resnično  zelo, zelo poceni. Vsaka se je vrnila po svojo košaro in nakupovanje se je začelo. Sama nisem vedela, kaj vse bi kupila. V košaro sem metala dobesedno vse, kar mi je padlo v roke. Od navadnih bazičnih majic v različnih barvah, katerih  cena je bila 1,5 funta, do čevljev od 2 funta naprej, fantastičnih modelov torbic, kjer je najdražja torbica stala 10 funtov, pa do spodnjega perila, kjer si lahko prelep kompletek perila dobil za samo 4 funte.

Bilo je ogromno ljudi, tudi veliko turistov, stvari  so stvari ležale po tleh, jaz pa sem bila zadovoljna.  Svoj šoping sem  hitro zaključila, saj sem imela dokaj hitro polno košaro. Ura je bila eno popoldne… Odšle smo do blagajne, kjer se je že vila vrsta, ki pa se je premikala dokaj hitro. Moj račun je znašal samo 75 funtov. Nisem mogla verjeti. 75 funtov za celo košaro dobrot! Izstopila sem s štirimi vrečkami. S kolegicami smo se odpravile v Pizza Hut, kjer smo se odpočile in okrepčale. Meni pa se je porajala vedno ista misel. Rada bi odšla spet nazaj v Primark in to takoj!  Razmišljala sem, da bi kupila kovček za moje pridobitve, ko je ena izmed kolegic rekla, da ji je žal, ker ni nakupila vseh stvari, ki jih je hotela. Povratek v Primark ni bil več vprašanje…

Po drugem obisku smo šele med uživanju ob kavi uspele pregledati, kaj so druge nakupile, kajti v trgovini je bilo pravilo jasno: "Every man for him (her) self!"

Primark predlagam kot  atrakcijo v Londonu za vse varčne fashionistke!